Rak tudi v Sloveniji postaja vedno večji javnozdravstveni problem. Vodilni vzrok smrti v Sloveniji so sicer bolezni srca in ožilja, rak je na drugem mestu. Oba vzroka pa skupaj sta odgovorna za okoli 70 % vseh smrti. Pri moških je bil z 20 % vseh rakov na prvem mestu rak prostate, sledili so mu kožni rak, pljučni rak in rak debelega črevesa in danke. Pri ženskah predstavljata nemelanomski kožni rak in rak dojke vsak po petino vseh rakov, sledijo rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak.

Letošnji 41 teden boja proti raku, ki poteka od 4. do 10. 3. 2024 , nosi geslo "Obdrži sonce na varni strani". Zbolevnost za kožnim melanomom se bo do leta 2040 povečala za več kot polovico. Okrog 90 % kožnega melanoma je povezanega z izpostavitvijo UV sevanju. Slovenija je na 6. mestu med 44 evropskimi državami glede na delež kožnega melanoma, ki ga lahko pripišemo UV sevanju. Preživetje bolnikov s kožnim melanomom, ki je odkrit v omejenem stadiju, je 100 %.

V koži imamo namreč številne različne vrste celic in tkiv, ki se lahko pod vplivom mutacij spremenijo in postanejo rakave. Zato poznamo različne vrste kožnega raka. Med pogostejšimi je prav pigmentni kožni rak - melanom, ki je najbolj pogosta oblika raka na svetu, samo v Sloveniji pa za njim vsako leto zboli več kot 2000 ljudi. Gre za obliko raka, ki se najpogosteje razvije kot posledica pretirane izpostavljenosti sončnim žarkom, vendar se lahko razvije tudi na predelih kože, ki so sicer zaščiteni pred soncem in skriti pod oblačili. Največkrat se razvije zaradi poškodb, ki so nastale zaradi pretiranega in nezdravega izpostavljanja UVA in UVB sončnim žarkom. Ključnega pomena so poškodbe kože, še posebej opekline, ki so nastale do 20. leta starosti, čeprav se simptomi kožnega raka pogosto pojavijo šele čez več desetletij, saj za njim največkrat zbolijo starejši od 50 let. Tudi solarij ni nedolžen, saj se v njih uporablja UV žarke, ki prav tako lahko povzročijo srbečico in opekline, ter s tem povečajo možnost za kožnega raka. V bolj ogroženo skupino za razvoj kožnega raka sicer sodijo svetlopolti, svetlooki, svetlolasi, rdečelasi in pegasti ljudje, ki jih sonce hitro opeče in slabo porjavijo. A v resnici ni pravila - kožni rak lahko prizadene kadar koli in kogar koli. Na kožnega raka lahko nakazujejo že kakršnekoli spremembe na koži, še posebej spremenjena oblika in barva kožnih pigmentacij, materinih znamenj, ali pa nenadna pridobitev znamenj, ki jih prej še niste opazili. Simptomi kožnega raka so lahko tudi krvavenje, gnojenje ali srbečica znamenj, pa tudi opazno širjenje oziroma povečanje znamenja. Na koži se pogosto pojavijo kožne tvorbe, ki so lahko svetlikajoče ali v obliki čvrstih rdečih bulic, ki jih včasih prekrivajo kraste. Najbolj učinkoviti ukrepi zoper razvoj kožnega raka so naslednji: izogibajte se neposrednemu izpostavljanju soncu med 10. in 16. uro, tudi v bolj oblačnih dneh, na plaži se zadržujte v senci in si omislite pokrivalo za glavo, kvalitetna sončna očala, ter se redno mažite z debelim slojem sončne kreme. Redno pregledujte svoja kožna znamenja in tudi predele, kjer jih še nimate, še posebej vrat, predel za ušesi, pod rokami, na trebuhu in genitalijah, saj se rakave tvorbe večkrat pojavijo prav tam.

Zato Ministrstvo za zdravje RS, Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Društvo za boj proti raku Velenje,  opozarja živimo samo enkrat; imamo eno telo in eno kožo, je tudi njo potrebno varovati.