Vsaka ženska (tudi moški) se mora zavedati, da lahko, če dovolj dolgo živi, zboli za rakom dojk. Mora pa tudi vedeti, da je danes možnost ozdravitve velika, če je rak odkrit v zgodnji fazi razvoja.

Umrljivost žensk za rakom dojk se počasi zmanjšuje, predvsem zaradi odkrivanja manjših tumorjev in kakovostnega zdravljenja, ki postaja vedno bolj prilagojeno posamezni ženski in njenemu raku. K odkrivanju manjših, netipnih sprememb (te so običajno manjše kot en centimeter) zagotovo pripomore organizirani državni presejalni program DORA, ki poteka od 21. aprila 2008 in je od januarja 2018 prisoten po vsej Sloveniji.

Raziskave kažejo, da poleg dejavnikov tveganja iz okolja in nezdravega življenjskega sloga na ogroženost z rakom dojk vplivajo tudi drugi dejavniki. Med njimi je poleg spola zelo pomembna tudi starost. Večina bolnic je ob diagnozi starejša od 50 let. Na obolevnost vplivajo tudi: zgodnja prva menstruacija, pozna menopavza, nerodnost ali prvo rojevanje v poznih letih, kontracepcijske tablete (le v času jemanja), nadomestno hormonsko zdravljenje za lajšanje težav v menopavzi, (ki je daljše od 5 let). Izpostavljenost dejavnikom tveganja še ne pomeni, da bo človek zagotovo zbolel, ampak le, da je verjetnost bolezni večja kot pri tistem, ki takemu dejavniku ni izpostavljen.

V letošnji kampanji se osredotočamo na pomen prijateljstva. Ni nam vseeno za naše prijateljice, ne želimo, da zbolijo. To prijateljstvo lahko prenesemo tudi na svoje telo, tako kot imamo rade svoje prijateljice, imamo rade tudi svoje dojke. Zato letošnja kampanja prinaša pomembno sporočilo in nagovarja ženske, da redno opravljajo samopregled dojk in samopregled priporočijo tudi svojim prijateljicam. Vsaka ženska (pa tudi moški) bi morala že v mladosti začeti s samopregledovanjem in tako spoznati svoje dojke. Do menopavze naj bo to reden pregled vsaki deseti dan po začetku menstruacije, kasneje pa na izbrani dan v mesecu. Pri samopregledovanju dojk je treba skrbno pregledati in pretipati obe dojki in biti pozoren na zatrdline, spremembe v velikosti in obliki dojk ter barvi kože, uvlečenosti bradavice, izcedku iz nje ali na zatrdline. Bolezenske spremembe dojk so zelo raznolike in vsaka sprememba še zdaleč ne pomeni raka dojk, vendar mora zdravnik mora presoditi ali je sprememba nevarna ali ne.

Rak dojk pri moških  je sicer redek, manj kot 1% vseh karcinomov dojk se pojavi pri moških. Srednja starost ob diagnozi je med 60 in 70 let, vendar lahko prizadene moške vseh starosti. Če je diagnoza pravočasna, je to obvladljiv rak, prognoza se ne razlikuje od raka dojk pri ženskah.

Torej, bodite bolj pozorni na svoje telo in morebitne spremembe, se odzvati vabilom presejalnih programov in obiskati zdravnika, ki bo presodil ali so spremembe nevarne ali ne. In ne pozabite, enkratmesečno tipanje dojk vam lahko reši življenje.