|
Leta1986 so strokovnjaki programa Evropa proti raku na osnovi dotedanjih spoznanj o tem, kateri dejavniki iz življenjskega in delovnega okolja so povezani z nastankom raka in kaj je mogoče ukreniti, da se zmanjša breme te bolezni, izdelali prvo različico Evropskega kodeksa proti raku. Gre za nasvete, ki naj bi pripomogli k temu, da bi se, če bi jih upoštevali, zmanjšala obolevnost in umrljivost za rakom. Nova spoznanja o nevarnostnih dejavnikih, pa tudi o ukrepih za čim prejšnje okrevanje morebitne bolezni, so vodili do dopolnil kodeksa leta 1995. Leta 2003 se je na milanskem Evropskem onkološkem inštitutu ponovno zbrala skupina strokovnjakov iz številnih držav, pregledala dotlej objavljene izsledke raziskav o nevarnostnih dejavnikih raka in uspešnosti zgodnjega odkrivanja ter objavila tretjo, dopolnjeno verzijo kodeksa. Kot vsa dosedanja so tudi ta priporočila taka, da ne varujejo le pred rakom, pač pa tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, ki so tudi sicer najusodnejša, zato bi moralo upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa izboljšati zdravstveno stanje nasploh.
Enajst priporočil proti raku se nanaša na življenjski slog in opozarja ljudi, kaj lahko sami naredijo, da si izboljšajo zdravje in se morda izognejo nekaterim rakom.
1. NE KADITE! KADILCI, ČIM PREJ OPUSTITE KAJENJE, NE KADITE V NAVZOČNOSTI DRUGIH
Ne kadite. Kajenje v povprečju skrajša pričakovano življenjsko dobo za 20 do 25 let! Kadilci, čim prej nehajte kaditi. Tudi, če ste že v srednjih letih, se vam bo nevarnost smrti zaradi tobaka zmanjšala. Ne kadite v navzočnosti drugih. Vaše kajenje lahko škoduje zdravju ljudi v vaši okolici.
2. VZDRŽUJTE PRIMERNO TELESNO TEŽO, PAZITE, DA NE BOSTE PRETEŽKI
Vzdržujte priporočeno normalno telesno težo. Ta cilj boste najlažje dosegli z uravnoteženo prehrano z veliko zelenjave in sadja in s primerno telesno dejavnostjo.
3. POVEČAJTE TELESNO DEJAVNOST
Redna telesna dejavnost je osnovna sestavina zdravega načina življenja. Priporočljivo je udejstvovanje v raznih dejavnostih (hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh) najmanj tri do štirikrat tedensko po pol ure.
4. POVEČAJTE DNEVNO PORABO VSEH VRST ZELENJAVE IN SADJA, OMEJITE KOLIČINO ŽIVIL Z MAŠČOBAMI ŽIVALSKEGA IZVORA
Držite se uveljavljenega pravila in jejte zelenjavo in sadje petkrat na dan, ob vsakem obroku, skupaj najmanj 400 g. Ne zanašajte se, da z vitaminskimi tabletami lahko popolnoma nadomestite sveže sadje in zelenjavo.
Če boste jedli več sadja in zelenjave, boste nehote pojedli tudi manj mastnih živil in s tem zmanjšali količino maščob, kar je tudi pomembno.
Namesto po belem kruhu segajte po črnem ali kruhu drugih vrst, narejenem iz polnovredne moke.
5. OMEJITE PITJE ALKOHOLNIH PIJAČ – VINA, PIVA IN ŽGANIH PIJAČ
Alkoholne pijače sicer niso prepovedane, vendar zaenkrat še ni znano, kolikšna je tista količina, ki ni nevarna za raka.
Za moške sta primerni največ 2 enoti alkoholnih pijač dnevno, za ženske pa ena. Enota pomeni 8-10 g etanola oz. kozarec vina, piva ali kozarček žganih pijač. Za ženske je priporočena količina manjša kot za moške zato, ker je pri ženskah nevarnost raka na dojki po nekaterih raziskavah povečana že pri zmernem pitju.
6. IZOGIBAJTE SE ČEZMERNEM SONČENJU IN PAZITE DA VAS, PREDVSEM PA OTROK, NE OPEČE SONCE
Ne sončite se med enajsto uro dopoldne in tretjo uro popoldne. Pol ure pred sončenjem se zaščitite s kakovostno kremo za sončenje. Na močnem soncu ob morski obali ali v hribih nosite sončna očala. Če delate na prostem, se zaščitite pred soncem z obleko ali pokrivalom.
Pazite, da vas sonce ne opeče, še najmanj pa otroke.
Tudi čezmerno sončenje v solarijih ni koristno, saj so fizikalne značilnosti žarkov podobne sončnim, s tem pa tudi njihov učinek.
7. NATANČNO SPOŠTUJTE PREDPISE, KI SO NAMENJENI PREPREČEVANJU ZASVOJENOSTI ZNANIM KARCINOGENOM. UPOŠTEVAJTE VSA ZDRAVSTVENA IN VARNOSTNA NAVODILA PRI SNOVEH, KI BI LAHKO POVZROČILA RAKA
Pozanimajte se, s kakšnimi snovmi imate opravka na delovnem mestu.
Upoštevajte navodila za varnost pri delu.
8. ŽENSKE PO 25. LETU REDNO HODITE NA ODVZEM BRISA MATERNIČNEGA VRATU. UDELEŽITE SE PRESEJALNEGA PROGRAMA ZA RAKA MATERNIČNEGA VRATU, KI NAJ BO ORGANIZIRAN V SKLADU Z EVROPSKIMI SMERNICAMI ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Redni ginekološki pregledi so sestavni del skrbi za lastno zdravje; pravica in dolžnost vsake ženske je, da izkoristi možnosti preventivnega ginekološkega pregleda. Če dobite vabilo na pregled, se nanj nemudoma odzovite.
9. ŽENSKE PO 50. LETU REDNO HODITE NA MAMOGRAFSKI PREGLED. UDELEŽUJTE SE PRESEJALNEGA PROGRAMA, KI NAJ BO ORGANIZIRAN V SKLADU Z EVROPSKIMI SMERNICAMI ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI MAMOGRAFSKEGA PRESEJANJA
Redno si pregledujte dojki in se o vseh spremembah posvetujte s svojim zdravnikom. Če ste starejši od 50. let, se naročite na preventivni rentgenski pregled, če ste mlajše, pa se o tem pregledu posvetujte s svojim zdravnikom.
10. MOŠKI IN ŽENSKE, PO 50. LETU REDNO HODITE NA PREVENTIVNI PREGLED ZA ODKRIVANJE RAKA DEBELEGA ČREVESA IN DANKE. UDELEŽITE SE PRESEJALNEGA PROGRAMA, KI NAJ BO ORGANIZIRAN TAKO, DA ZAGOTAVLJA KAR NAJVEČJO KAKOVOST
Bodite pozorni na spremembe prebave ali na krvavitve v blatu, po 50. letu starosti pa se pogovorite s svojim izbranim zdravnikom o preventivnem pregledu debelega črevesa in danke.
11. CEPITE SE PROTI HEPATITISU B
Cepljenje proti hepatitisu B zmanjšuje tudi ogroženost z jetrnim rakom. |
